Članek Primorksi Dnevnik 24.6.2014

 KOMEN Srečanje na obnovljeni umetnikovi domačiji

Spacal živi v Škrbini

Vnukinja Tanja in njen življenjski sopotnik, lesarski umetnik Marco Milcovich,
sta povabila prijatelje, kot je pred 35 leti to storil veliki kraški ustvarjalec

 

ŠKRBINA – Spacalova grafika v živo. Taka se obiskovalcu kaže umetnikova domačija v kraški Škrbini pri Komnu. Borjač zaznamujejo mojstrovi elementi: skrlasti kamni vodijo naravnost in prečno, sekajoče se do kraške hiše, zaznamovane s črnim lesenim gankom s črnimi stebri in modrimi elementi, ob strani spremlja marmornate stopnice poševna kovinska ograja. »Njegove rdeče barve, seveda,« je pojasnila Tanja Spacal, umetnikova vnukinja, ki si je zadala zahtevno življenjsko nalogo: ohraniti dedovo domačijo in jo obnoviti, da bi z njo nono Lojze še dalje živel v Škrbini.
Včerajšnji obisk ni bil naključen. Lojze Spacal je daljnega 23. junija 1976 – takrat je bila sobota – povabil znance in domačine na prijateljsko srečanje v svojo kraško hišo. 35 let kasneje je vnukinja Tanja obnovila dedovo vabilo, tako so prijatelji in domačini lahko obiskali in si ogledali obnovljeni umetnikov življenjski in ustvarjalski hram.
Hiša je nabita s pričevalci kraške zgodovine. Na obokani marmornati kaluni ob vhodu je na vloženem kamnitem kvadratu v sredini mogoče razbrati letnico 1768. V vhodni kaluni sta na obeh straneh razstavljeni rjasti žagon, srpa in okovje. Levo po vhodu je nameščen drug znamenit pričevalec preteklega kraškega časa: ogromna
lesena stiskalnica z marmornato kamnito podlago, datirano 1862. Desno vodijo v stavbo marmornato obokana vrata, tudi ta z vklesano letnico: 1894. Na borjaču, vedno desno je kot na nekakšnem odru nameščena štirna, v katero se preko sistema napuščev steka deževnica. Bila je last nekega Joshefa, ki jo je bil dal zgraditi leta 1804.
»Nono je zbiral te stare kraške predmete in jih vdelal v domačijo, da so postali njen sestavni del. Nekoč se Kraševci niso zavedali njihovega pomena, hoteli so se jih znebiti, ali pa jih oddali tako, za kak liter vina. Nono jih je pridno zbiral, ker je dobro vedel, kaj pomenijo,« se je spominjala vnukinja Tanja.
Lojze Spacal je kupil v Škrbini domačijo v začetku 70 let preteklega stoletja. Bila je nekakšna podrtija. V nekaj letih jo je spremenil v svoje kraško pribežališče. Na borjaču, levo, je posadil lipo. »Takrat je bila kot kaka vejica,« se je je spominjala Tanja Spacal. Po več kot štirih desetletjih je zrastla v košato, več kot 15 metrov visoko drevo, ki ohlaja borjač s svojo senco. Ob zidu, levo, je postavljen lesen latnik, pod katerim stoji klopca. »Na njej je rada posedala nona Milojka; tudi ona je bila velika oseba, kajti, velikemu moškemu stoji vedno ob strani velika ženska,« je prepričana vnukinja Tanja.
Posebno doživetje predstavljata umetnikov atelje in delovna soba. Delovna miza je nameščena za oknom s pogledom na češnjo. Na mizi so žage in obliči vseh vrst in velikosti spominjali na umetnikovo delo; ob mizi je slikarsko stojalo dajalo prostoru patent slikarskega ateljeja. Na obešalniku ob strani je bil še obešen umetnikov klobuk. Na drugih zidovih so viseli uokvirjeni plakati Spacalovih razstav: Vicenza 1968, Verona 1970, antološka razstava Trst 1977 … Ob njih pa tudi številne grafike, sad umetnikovega ustvarjanja na Krasu.

V bližnjem delovnem prostoru je kraljevala sušilnica za grafike. Do 30 jih je lahko sušil. »Tiskalnica pa je v njegovi galeriji v Štanjelu,« je povedala vnukinja Tanja, in takoj dodala: » … in prav je, da je tam.«
Ob zapuščini proslavljenega umetnika se na borjaču in v sobah nahajajo še drugi izrazi umetnosti. Večinoma leseni. Umetniško izrezljani stoli iz drevesnih korenin, sonca z migajočimi žarki, ženske figure. Na stranskem borjačku za štirno gleda stilizirani leseni Papež Woytila. Iz bresta ga je na dan papeževe smrti izrezljal Marco Milcovich, umetnik iz Trebč, življenjski sopotnik Tanje Spacal. Na mojstrovi domačiji je mogoče zaznati tudi njegov ustvarjalni duh.
»Obnova in ureditev je zahtevala ogromno truda. Govorilo se je že, da bo treba domačijo prodati. A to bi bil greh. S prijatelji smo se potrudili, da smo jo obdržali in uredili z velikim spoštovanjem, rešpektom do tega, kar ta prostor pomen. V obnovo smo vložili srce. Ob vsakem delu, ki smo se ga lotili, ob vsakem kotičku, ki smo ga obnovili, ob vsakem predmetu, ki smo ga vključili, smo se vprašali, ali bi bil nono s tem “kuntent”,« je skrivnost tako čudovito opravljenega dela razkrila vnukinja Tanja.
Po poklicu je turistična vodička. Zato dobro ve, kako velika kulturna atrakcija lahko postane Spacalova domačija, s svojo kraško arhitekturo in vsem, kar ji je nono umetniško prispeval.
Na domačiji se je poročilo že nekaj prijateljev, prostor je primeren za srečanja, za simpozije, za turistične pobude.
Včerajšnje srečanje je bila nekakšna popotnica na to novo pot Spacalovega doma. Gostom je bilo postreženo z domačo kapljico, češnjami, pecivom, za glasbeni užitek pa sta poskrbela uveljavljena umetnika, Tomaž Nedoh s svojim sopran saksofonom in Stefano Bembi s harmoniko. Zaigrala sta, kajpak, na odru pred več kot stoletno štirno.

M.K.

23 junij 1979 – 23.junij 2014

35 let kasneje se nanaša na dejstvo, da je Spacal leta 1979, kot razvidno iz vabila, organiziral srečanje za kolege in prijatelje.

Spacal nas je zapustil leta 2000 a njegov duh in umetnostni opus so še vedno prisotni na Krasu v njegovi hiši, kjer lahko v umirjenem okolju uživate v umetnosti, glasbi in dobri družbi.

V Spacalovi hiši na Krasu je na ogled obsirna razstava PC-a Marca Milcovich, ki z veliko spretnostjo oblikuje les in kamen.

Članek Primorskega Dnevnika “Spacal živi na Krasu”