Kipar v Spacalovem svetišču

Prva postavitev v Spacalovem svetišču v Škrbini (pri Komnu) je pripadel ravno kiparju Marcu Milcovichu. Vrhunski oblikovalec, mojster z domišljijo in iznajdljivostjo, ki časti bogastvo in duh lesa ter kamna. Noben kip ni samo abstrakten »to so na poseben način pripovedne forme« seveda niso žanri, mitološke scene ali ilustracije kakih dogodkov, temveč so upodobitve in videnja, ki vabijo k besedi in razlagi, k odgovorom na vprašanja, kdo so in kako so stvari in pojavi, figure in dejanja v njih uresničeni. Če umetnost ne počne drugega, kakor da ustvarja dober ali slab okus, je v njegovem primeru popolnoma zgrešeno. Milcovich ustvarja umetnost linije teles; t.i. uporabnih monolitnih oblik (prestoli, troni, mize), da ko vsako telo (je) v svojem naravnem stanju sestavljeno iz vrste duhu podobnih pojav, naplastenih in povezanih druga čez drugo v materiji, v neskončnosti … lesa. Cilj umetnika je izraziti svojo notranjo vizijo človeka, ozadje življenja in sveta. Te navadne oblike, linije, razkrivajo tiste oblike preprostosti, s katerimi lahko uresničimo višjo, pomembnejšo raven bivanja, kjer domuje ves sijaj umetnosti.

Tako kot kipi niso zgolj likovne, znakovne površine oblik, tudi niso dokumenti, spomeniki in še manj samo predmeti. Nagovarjajo našo vsakdanjo izkušnjo, metafizično domišljijo in družbeni prostor. Milcovichovi  kipi so predstavna »bitja« domišlijskega dela, so dogodek in dejanje, torej v tem smislu blizu naši dejavni, oživljajoči se pozornosti. Razmerje med gledalcem in kipom je torej ves čas dinamično in obojestransko: ne le, kaj vse mi kip ponudi ampak kaj tudi jaz gledalec lahko storim zanj, da bi ga razumel in ohranil v izkušnji, spoznanju in spominu.

Vrednotenje in ocenjevanje umetniških del je strokovno in odgovorno težka naloga. Nehvaležno je govoriti o upadu in rasti kakovosti umetniškega dogodka. Negotovost v umetnosti današnjega časa producira nivoje vseenosti. Prostora za kritično – analitične teorije je čedalje manj. Klanovstvo lokalne povprečnosti in samozadostnost ne potrebuje več presežkov. Ugled in znanje je potisnjeno in preseljeno v senco ter stagnacijo umetniških kolektivov.

 

 

Utrinki spomina na umetnika

Kamen me je naučil močanja

Les me je naučil trpljenja

Kamen me je naučil umirjenosti

Les me je naučil mišljenja

Od kje v črnem kamnu in lesu tolikšna moč

S kamni in lesom nam zemlja daje zaščito pred zlom

Pomoč od brezumja in nevednosti

Povod za razmišljanje in tihe trenutke navdiha

 

Mag. Bojan Mavsar, akad. kipar

 

Junij, 2014

La casa carsica di Spacal

A Škrbina sul Carso nel comune di Comeno, Luigi Spacal negli anni settanta acquistò un edificio fatiscente risalente all’anno 1650. Con il suo senso intuitivo e naturale del ritmo, armonia, proporzione e l’integrità verso l’architettura carsica e con amore per la tradizione del carso ha ristrutturato e riformulato l’antica casa in un tutto armonico da cui irradia la traccia del suo spirito .

Entrando dal antico portale in pietra si susseguono i vari spazi dove una volta erano sistemate la stalla, la legnaia e cantina. Nella mansarda dove veniva conservato il fieno ha organizzato il suo atelier e studio per il lavoro.

Entrando nel tipico “borjač” giardino carsico, Spacal vuole farci entrare in una sua opera, si ha l’imprssione di entrare in una grafica di Spacal. L’abitazione e’ a due piani . Spacal ha seguito personalmente tutte le fasi di restauro rimanendo fedele alla tradizione, utilizzando solo materie prime presenti sul Carso la pietra e la quercia. Ogni elemento pero’ e’ stato rivisto da Spacal con i suoi caratteristici toni di colore e decorazioni. Il tutto crea un’atmosfera calma e armonica.

Vari oggetti di arte popolare adornano i vari spazi, quali belle cassapanche rustiche, piatti, lampade,  vari oggetti ,sedie, cesti per le foglie – Zbrinca e naturalmente il focolaio aperto .

Nel cortile interno è stato sistemato il pozzo medievale, per la raccolta di acqua piovana e lo spazio e’ stato studiato per poter ospitare concerti, eventi e presentazioni. Molti altri oggetti caratteristici per Spacal e il Carso si trovano sparsi nel giardino e l’armonia e la bellezza di tutto l’insieme meritano senz’altro una visita.

Spacalova domačija

spacal v skrbini2 V Škrbini na Krasu, je Spacal v letih sedemdeset kupil razpadajočo poslopje, kateri stari del hiše datira z letom 1650. S svojim intuitivnim in prirojenim občutkom za ritem, skladnost, razmerja in celovitost kraškega stavbarstva ter z ljubeznijo do kraškega izročila nasploh je kraško hišo obnovil, dopolnil in oblikoval v harmonično celoto, v kateri je v vsaki stvari zaznati sled njegovega duha.

Ob vhodu stoje hlev, shramba in vinska klet. Na podstrešju kjer so shranjevali seno je preuredil slikarski atelje.

Nasproti gospodarskega poslopja je dvonadstropen stanovanjski del. Slikar Spacal je sam vodil obnovitvena in restavratorska dela in pri urejanju ostal zvest tradiciji in je uporabil le domače materjale, predvsem kamen in hrastov les. Dodal je značilne barvne tone in mnogo barvnih dekoraciji, pa vendar deluje celoten ambient kot umirjen in dognan.

Najrazličnejši predmeti ljudske umetnosti bogato krasijo bivalne prosotre. To so lepe kmečke skrinje, posodje, luči, slike na sliko, razni uporabni predmeti, stoli, koši za listje – žbrince in seveda ognjišča.

 

Del dvorišča je preuredil za mogočnim kamnitim srednjeveškim vodnjakom v atriji, kjer se lahko organizira koncerte, recitacije in druge prireditve. Na vrtu in studio1dvorišču so postavljene številne kamnite posode – stupe, v katerih so včasih tolkli žito in jih uporabljali za shranjevanje živil.